Multipla skleroza


Multipla skleroza je bolezen osrednjega živčnega sestava, kamor spadajo možgani in hrbtenjača. Možgani nadzorujejo delovanje našega telesa tako, da po živčnih vlaknih pošiljajo električne signale. Živčna vlakna so ovita z maščobnim tkivom, ki se imenuje mielin.
Mielinska ovojnica tako ščiti živčna vlakna, hkrati pa sodeluje pri natančnem in hitrem prevajanju signalov. Kakšna je vloga mielinskih ovojnic, lahko vidimo pri novorojenčkih, ki le-teh še nimajo dovolj razvitih. Njihovi gibi so zato grobi, trzajoči in neusklajeni.
Pri multipli sklerozi se deli mielina vnamejo. Začne se vnetni proces, pri katerem sodelujejo številne celice. V burnem imunskem odzivu so v ospredju predvsem makrofagi, ki želijo omiliti vnetje, vendar posledično razkrajajo mielin! Zaradi poškodb na mielinski ovojnici prihaja do upočasnjenega prevajanja električnih signalov ali pa se ne prevajajo pravilno, to pa povzroči različne simptome multiple skleroze!
Bolezen ponavadi prizadene ljudi v njihovi aktivni dobi med 20. in 40. letom starosti. Pogosteje obolevajo ženske. Obolelih je približno dva milijona ljudi po svetu, v Sloveniji približno 2000.
Vzroki
Vzroka multiple skleroze še ne poznamo. Raziskave kažejo, da gre za avtoimuno bolezen, pri kateri telo svoje lastne celice prepozna kot tujek in jih začne uničevati. Pri multipli sklerozi začne telo izdelovati protitelesa proti mielinu, to pa privede do demielinizacije oziroma propadanja mielina.
Simptomi
Simptomi so različni in odvisni od področij osrednjega živčnega sestava, ki jih je prizadela demielinizacija:

  • senzorični simptomi (spremembe občutkov) so posledica demielinizacije v živčnih poteh, ki prenašajo v možgane občutke: motnje vida, odrevenelost, mravljinčenje, impotenca, omotičnost, vrtoglavica, motnje spomina in logičnega mišljenja
  • motorični simptomi (spremembe v delovanju mišic) so posledica demielinizacije v živčnih poteh, ki prenašajo signale v mišice: mišična oslabelost, okornost, težave pri hoji in vzdrževanju ravnotežja, nehoteno hitro premikanje oči, tresenje, nerazločen govor, motnje s črevesjem in mehurjem, neobičajna utrujenost.

Multipla skleroza je nepredvidljiva bolezen in ima različen potek, ki se od posameznika do posameznika razlikuje. Nekateri živijo mesece in leta z določenimi simptomi brez poslabšanj, pri drugih pa se simptomi stopnjujejo do hude invalidnosti. Izbruh bolezni se lahko pojavi sam od sebe ali ga sproži okužba.
Diagnoza
Zaenkrat še nimamo preprostega in specifičnega testa za postavitev diagnoze. Značilni simptomi in znaki se potrdijo z več testi in postopki, kot so:

  • nevrološki pregled (pregled delovanja živčevja),
  • analiza cerebrospinalne tekočine, ki jo dobimo z lumbalno punkcijo (značilno je povišano število levkocitov in beljakovin),
  • magnetno resonančno slikanje, s katerim ugotovimo predele možganov, ki so izgubili mielin,
  • evocirani potenciali, pri katerih merimo reakcijo osrednjega živčnega sestava na specifično stimulacijo.

Zdravljenje
Multipla skleroza danes še ni ozdravljiva. Obstajajo pa postopki, s katerimi se pogostost in resnost napadov zmanjšata. Le-ti vključujejo zdravljenje z zdravili ter psihosocialno pomoč. Cilj je zmanjšati število in moč zagonov bolezni, upočasniti napredovanje invalidnosti in ohraniti kakovost bolnikovega življenja.
Zdravila za lajšanje simptomov so:

  • Nesteroidni antirevmatiki za lajšanje bolečin v mišicah (diklofenak, ibuprofen).
  • Mišični relaksanti pri mišičnih krčih in otrdelosti (baklofen, tizanidin, diazepam).
  • Antiholinergiki za lajšanje težav pri mokrenju (propiverin, tolterodin).
  • Antidepresivi za zdravljenje depresij (amitriptilin).
  • Karbamazepin za zdravljenje akutnih bolečin.
  • Interferoni beta (Avonex, Betaferon, Rebif).
  • Glatiramer acetat (Copaxone).
  • Zaviralci imunskega sestava (Imuran, Noovantrone).
  • Kortikosteroidi.

Kljub napredujoči bolezni mora bolnik ohraniti normalen način življenja. Ostati mora telesno dejaven in skrbeti za ustrezno telesno težo, da ga le-ta ne bo dodatno ovirala pri gibanju. Redna hoja, plavanje in fizioterapija pomagajo vzdrževati telesno in psihično zdravje. Bolnik se mora naučiti opazovati samega sebe, da bo znal presoditi, kako določeni dejavniki vplivajo nanj.

Multipla skleroza je bolezen, ki lahko privede do hude invalidnosti, ko je bolnik popolnoma odvisen od pomoči drugih. Takrat jim dajmo vedeti, da prositi za pomoč ni znak slabosti, temveč moči!